Zahteve ESPR po kategorijah izdelkov

Kako se ESPR uporablja za različne kategorije izdelkov

Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov (ESPR), formalno sprejeta kot Uredba EU 2024/1781, k urejanju izdelkov pristopa bistveno drugače kot njena predhodnica. Namesto enotnega sklopa zahtev za vse izdelke ESPR vzpostavlja okvirno uredbo, ki se nato dopolnjuje z delegiranimi akti za posamezne izdelke. Vsak delegirani akt določa prilagojene zahteve za določeno kategorijo izdelkov ob upoštevanju okoljskih izzivov, proizvodnih procesov in vidikov življenjskega cikla, ki so pomembni za ta sektor.

Ta pristop po kategorijah izhaja iz spoznanja, da bi bila enotna ureditev za vse hkrati nepraktična in neučinkovita. Okoljski vpliv bombažne majice se bistveno razlikuje od vpliva litij-ionske baterije ali betonskega nosilca, zato se ukrepi za izboljšanje trajnostnosti ustrezno razlikujejo. Z oblikovanjem prilagojenih zahtev v delegiranih aktih lahko Evropska komisija določi ambiciozne, a dosegljive cilje, ki odražajo posebne okoliščine vsake kategorije izdelkov.

Za proizvajalce, uvoznike in distributerje na trgu EU je bistveno razumeti, katere kategorije izdelkov imajo prednost, katere zahteve bodo verjetno veljale in kdaj bodo začeli teči roki. Ta članek ponuja celovit pregled trenutnega stanja in pričakovanega razvoja. Za širše razumevanje same uredbe preberite naš celoviti vodnik po uredbi ESPR.

Prednostne kategorije izdelkov v okviru ESPR

Evropska komisija je na podlagi okoljskega vpliva, velikosti trga in potenciala za izboljšave opredelila več kategorij izdelkov kot prednostne za prve delegirane akte. V teh prednostnih kategorijah bodo zahteve ESPR začele veljati najprej, zato bi morali proizvajalci nanje najnujneje usmeriti svoje priprave.

Prve prednostne kategorije izdelkov so:

• Tekstil (oblačila), s poudarkom na hitri modi, mikroplastiki in tekstilnih odpadkih; obutev se obravnava ločeno, poročilo Komisije pa je pričakovati do konca leta 2027
• Železo in jeklo, s poudarkom na industrijskih emisijah in recikliranih vsebnostih
• Aluminij, s poudarkom na energetsko intenzivnih proizvodnih procesih
• Pohištvo, ki zajema trajnost, popravljivost in predelavo materialov
• Pnevmatike, s poudarkom na delcih obrabe, kotalnem uporu in protektiranju
• Vzmetnice, ki zajemajo trajnost, predelavo materialov in konec življenjske dobe (okvirni sprejem 2029)
• Horizontalne zahteve glede popravljivosti, vključno z oceno popravljivosti, ki zajemajo elektroniko in druge izdelke (okvirni sprejem 2027)
• Horizontalne zahteve glede reciklirane vsebnosti in možnosti recikliranja za električno in elektronsko opremo (okvirni sprejem 2029)

Te kategorije so bile izbrane na podlagi obsežnih ocen učinka in posvetovanj z deležniki. Komisija je med drugim ocenila celotni okoljski odtis vsake kategorije izdelkov, potencial za izboljšave z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, zrelost razpoložljivih alternativ in pripravljenost industrije na spremembe. Pri izdelkih, za katere že velja sektorska zakonodaja, na primer za baterije po uredbi o baterijah, bodo zahteve za digitalni potni list izdelka usklajene, da se prepreči podvajanje.

Zahteve za tekstil in obutev

Tekstilni sektor je eden najbolj izpostavljenih ciljev ESPR, kar odraža vse večjo zaskrbljenost javnosti zaradi okoljskega vpliva hitre mode. Tekstilna industrija EU letno ustvari približno 12,6 milijona ton odpadkov, manj kot 1 % oblačil pa se reciklira v nova oblačila. Delegirani akt ESPR za tekstil naj bi to naslovil z zahtevami za celoten življenjski cikel izdelka.

Pričakovane zahteve za tekstil in obutev vključujejo obvezne standarde trajnosti z minimalnimi ravnmi trdnosti tkanine, obstojnosti barv in trdnosti šivov. Proizvajalci bodo morali navajati delež recikliranih vlaken, verjetno z minimalnimi pragovi, ki se bodo sčasoma zviševali. Sproščanje mikroplastike iz sintetičnih tekstilij bo urejeno, zato bodo morali proizvajalci uvesti tehnologije vlaken ali postopke dodelave, ki zmanjšujejo izločanje vlaken med pranjem.

Digitalni potni list izdelka za tekstil bo moral vsebovati podrobne podatke o sestavi vlaken, državi proizvodnje, uporabljenih kemičnih obdelavah in navodila za nego, prilagojena daljši življenjski dobi izdelka. Pri obutvi se zahteve razširijo še na trajnost podplata, vrste uporabljenih lepil in možnost razstavljanja za predelavo materialov. Vodnik po časovnici ESPR vsebuje konkretne podatke o rokih za tekstilni sektor.

Blagovne znamke in trgovci na drobno naj upoštevajo, da bodo zahteve ESPR veljale za ves tekstil, ki se prodaja na trgu EU, ne glede na kraj proizvodnje. To pomeni, da bodo morale globalne dobavne verige vzpostaviti zmogljivosti za sledljivost in zbiranje podatkov, kar lahko zahteva znatne naložbe v sodelovanje z dobavitelji in sisteme preverjanja.

Elektronika in oprema IKT

Elektronika in oprema informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) sta še eno ključno področje ESPR. Sektor v EU letno ustvari približno 12 milijonov ton e-odpadkov, hitro zastarevanje elektronskih naprav pa je postalo velik okoljski problem. ESPR nadgrajuje obstoječe uredbe o okoljsko primerni zasnovi elektronike in hkrati uvaja nove zahteve glede popravljivosti, programske podpore in predelave kritičnih surovin.

Za elektroniko naj bi ESPR zahtevala minimalne ocene popravljivosti, izračunane po standardizirani metodologiji. Proizvajalci bodo morali zagotavljati nadomestne dele po razumnih cenah v določenem minimalnem obdobju po dajanju zadnje enote na trg. Posodobitve programske opreme, ki ohranjajo delovanje naprave, bo treba zagotavljati v določenih minimalnih obdobjih, da se odpravi vse večji problem zastarevanja zaradi programske opreme.

Ključne pričakovane zahteve za elektroniko vključujejo:

• Minimalne ocene popravljivosti na podlagi enostavnosti razstavljanja, razpoložljivosti delov in dokumentacije
• Obvezno razpoložljivost nadomestnih delov v minimalnem obdobju (verjetno 7-10 let)
• Obveznosti glede posodobitev programske opreme za preprečevanje prezgodnjega zastarevanja
• Izjave o vsebnosti kritičnih surovin, vključno z redkimi zemeljskimi elementi
• Zahteve glede minimalne reciklirane vsebnosti za določene materiale, kot so plastika in kovine
• Zahteve glede energijske učinkovitosti, ki nadgrajujejo obstoječe okvire energijskega označevanja
• Zahteve glede zamenljivosti baterij v skladu z uredbo o baterijah

Digitalni potni list izdelka za elektroniko bo deloval kot celovit digitalni dvojček, ki vsebuje vse od sestave materialov in navodil za sestavljanje do zgodovine različic vdelane programske opreme in evidenc popravil. Zato so potni listi za elektroniko med najzahtevnejšimi za uvedbo, saj zahtevajo globoko povezavo s sistemi za vodenje proizvodnje, platformami za upravljanje kakovosti in infrastrukturo poprodajnih storitev.

Gradbeni proizvodi in gradbeni materiali

Gradbeni proizvodi predstavljajo ogromen delež celotnega okoljskega odtisa EU, saj grajeno okolje prispeva približno 40 % porabe energije in 36 % emisij toplogrednih plinov. Pristop ESPR h gradbenim proizvodom mora biti usklajen s prenovljeno uredbo o gradbenih proizvodih (CPR), Uredbo (EU) 2024/3110, ki velja od 7. januarja 2025 ter uvaja lastne zahteve glede trajnostnosti in potni list gradbenega proizvoda.

Za železo, jeklo in aluminij, ki so hkrati gradbeni materiali in industrijski izdelki, naj bi ESPR določila zahteve glede reciklirane vsebnosti, izjav o ogljičnem odtisu in energijske učinkovitosti proizvodnih procesov. Te zahteve se bodo povezovale z mehanizmom EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) in oblikovale celovit okvir za razogljičenje vrednostne verige kovin.

Tudi za cement, beton in izolacijske materiale bodo v poznejših valovih izvajanja ESPR verjetno sprejeti delegirani akti. Zahteve se bodo osredotočale na izjave o vgrajenem ogljiku, specifikacije trajnosti in možnost recikliranja ob koncu življenjske dobe. Dolga življenjska doba gradbenih proizvodov, pogosto od 50 do 100 let, prinaša posebne izzive pri upravljanju podatkov potnega lista, saj mora digitalni potni list ostati dostopen in posodobljen veliko dlje kot pri potrošniškem blagu.

Celotno besedilo Uredbe EU 2024/1781 je pravna podlaga za zahteve za gradbene proizvode, vključno z mehanizmi usklajevanja med ESPR in prenovljeno CPR. Proizvajalci gradbenih proizvodov naj se seznanijo z obema regulativnima okviroma, da zagotovijo celovito skladnost.

Pohištvo in notranja oprema

Pohištveni sektor je cilj ESPR zaradi vse večjega problema pohištva za enkratno uporabo, zlasti izdelkov v ploščatih paketih z omejeno popravljivostjo in trajnostjo. V EU se vsako leto zavrže približno 10 milijonov ton pohištva, večina pa konča na odlagališčih ali v sežigalnicah, ker konstrukcije iz mešanih materialov otežujejo recikliranje.

Pričakovane zahteve ESPR za pohištvo vključujejo minimalne standarde trajnosti na podlagi standardiziranih preskusnih postopkov (na primer preskusov sedežev in miz po standardih EN), obvezno zagotavljanje nadomestnih delov za ključne sestavne dele, kot so tečaji, vodila predalov in oblazinjenje, ter zahteve za zasnovo, ki omogoča razstavljanje in olajša ločevanje materialov ob koncu življenjske dobe. Zahteve glede kemijske varnosti bodo zajemale zaviralce gorenja, emisije formaldehida in druge zaskrbljujoče snovi, ki so pogoste v pohištvenih materialih.

Digitalni potni list izdelka za pohištvo bo moral vsebovati podatke o sestavi materialov po sestavnih delih, navodila za razstavljanje, informacije o uporabljenih kemičnih obdelavah in napotke za pravilno odstranjevanje ali recikliranje ob koncu življenjske dobe. Pri oblazinjenem pohištvu morajo podatki o sestavi tekstila izpolnjevati tako delegirani akt za pohištvo kot vse veljavne zahteve za tekstil.

Proizvajalci pohištva naj začnejo tako, da svoj asortiment primerjajo z verjetnimi zahtevami in prepoznajo izdelke, ki bodo morda potrebovali novo zasnovo za izpolnitev standardov trajnosti ali popravljivosti. Ključno bo tudi zgodnje sodelovanje z dobavitelji sestavnih delov, da se zagotovijo zaveze glede nadomestnih delov in podatki o sestavi materialov. Naš kontrolni seznam za skladnost z ESPR ponuja strukturiran pristop k tem pripravam.

Baterije in shranjevanje energije

Baterije imajo v okviru ESPR poseben položaj, saj zanje že velja uredba EU o baterijah (Uredba 2023/1542), ki je bila sprejeta pred ESPR in vsebuje lastne zahteve za digitalni potni list izdelka. Uredba o baterijah je pionirski primer delovanja digitalnih potnih listov v praksi: potni listi baterij bodo obvezni od 18. februarja 2027 za baterije za lahka prevozna sredstva (LMT), baterije za električna vozila in industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh.

Uredba o baterijah zahteva, da potni list vsebuje podrobne informacije o kemični sestavi baterije, zmogljivosti, zdravstvenem stanju, številu opravljenih ciklov polnjenja, ogljičnem odtisu proizvodnje, deležu recikliranega kobalta, litija, niklja in svinca ter prisotnosti nevarnih snovi. Ta raven podrobnosti je višja, kot se v okviru ESPR pričakuje za večino drugih kategorij izdelkov, kar odraža strateški pomen baterij za energetski prehod in okoljska tveganja, povezana z odpadnimi baterijami.

Za proizvajalce izdelkov z baterijami, od pametnih telefonov in prenosnikov do električnih vozil in domačih sistemov za shranjevanje energije, prepletanje uredbe o baterijah in ESPR ustvarja zapleteno okolje za zagotavljanje skladnosti. Potni list na ravni izdelka, ki ga zahteva ESPR, se mora sklicevati na potni list baterije, ki ga zahteva uredba o baterijah, ali ga vključevati, s čimer nastane hierarhična podatkovna struktura, ki povezuje informacije na ravni sestavnih delov in izdelka.

Razumevanje tega prepletanja je za proizvajalce ključno, da se izognejo podvajanju dela in zagotovijo, da so njihovi sistemi potnih listov zasnovani za večnivojske strukture izdelkov. Tehnični pregled sistemov digitalnih potnih listov izdelkov pojasnjuje, kako je mogoče potne liste na ravni sestavnih delov in izdelka povezati v enotno arhitekturo.

Priprava na zahteve po kategorijah

Ker so zahteve ESPR odvisne od kategorije, je treba priprave prilagoditi izdelkom, ki jih podjetje proizvaja ali uvaža. Več pripravljalnih dejavnosti pa velja splošno in bi se morale začeti takoj, ne glede na to, kdaj naj bi bil določen delegirani akt dokončan.

Splošni pripravljalni koraki vključujejo analizo asortimenta, s katero se ugotovi, kateri izdelki spadajo v prednostne kategorije, vzpostavitev procesov zbiranja podatkov o sestavi materialov, sledljivosti dobavne verige in kazalnikih okoljskega vpliva ter oceno, ali lahko obstoječi informacijski sistemi shranjujejo, upravljajo in delijo podatke potnih listov. Podjetja naj spremljajo tudi delovni program Evropske komisije glede posodobitev časovnic in osnutkov zahtev v delegiranih aktih.

Panožna združenja imajo pri pripravi delegiranih aktov pomembno vlogo, zato naj se podjetja vključijo v delo ustreznih organov in tako zagotovijo, da sektorske zahteve odražajo praktično stvarnost proizvodnje. Obdobja posvetovanja o osnutkih delegiranih aktov ponujajo formalne priložnosti za pripombe, neformalno sodelovanje prek panožnih združenj pa pogosto omogoča zgodnejšo in vplivnejšo udeležbo pri oblikovanju standardov.

Nazadnje naj podjetja razmislijo o vplivu skladnosti z ESPR na konkurenčnost. Uredba sicer prinaša stroške, ustvarja pa tudi priložnosti za razlikovanje na podlagi trajnostnosti, dostop do novih trgov in krepitev zvestobe strank. Podjetja, ki bodo prehod sprejela proaktivno in ne bodo čakala, da se roki približajo, bodo v najboljšem položaju za izkoriščanje teh priložnosti. Za celovit okvir priprave si oglejte naš kontrolni seznam za skladnost z ESPR po korakih.